Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur.l. RS, št. 60/95, 49/98 in 89/99) so ustanovitelji na ustanovnem občnem zboru, dne 10.10.2005 sprejeli sklep o ustanovitvi Društva za zaščito živali Kočevje in sprejeli naslednji :
STATUTDRUŠTVA ZA ZAŠČITO ŽIVALI KOČEVJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen Ime društva je: DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI KOČEVJE (v nadaljnjem besedilu: društvo)
Društvo deluje na območju Občine Kočevje.
Sedež društva je v Kočevju, Kidričeva 14.
2. člen Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo z namenom zaščite vseh vrst živali, to je zaščite njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja.
3. člen Društvo je pravna oseba zasebnega prava in ima svoj žiro račun. Društvo v javnosti, pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami, v zadevah, za katero je ustanovljeno, zastopa predsednik društva ali v njegovi odsotnosti po pooblastilu tajnik društva. Predsednik in občni zbor lahko določita tudi drugo osebo, da v posameznih zadevah zastopa društvo. Delo društva in njegovih organov je javno. Svoje člane obvešča društvo : - s pravico do vpogleda članov v zapisnike organov društva - preko sredstev javnega obveščanja - preko oglasne table društva Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu preko sredstev javnega obveščanja, seje organov društva pa so javne. Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.
4. člen Društvo ima štampiljko z znakom, ki ponazarja sožitje živali in napisom: Društvo za zaščito živali Kočevje.
5. člen Društvo se lahko vključi v Zvezo društev za varstvo živali Republike Slovenije. Društvo lahko sodeluje z drugimi sorodnimi društvi in organizacijami ter pravnimi osebami v Sloveniji, katerih namen je skrb za zaščito živali in okolja. Društvo lahko sodeluje tudi s sorodnimi društvi v tujini.
6. člen Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene, s pogojem, da dejavnost mednarodnega društva ali zveze mednarodnih društev ni v nasprotju s pravnim redom in interesi Republike Slovenije oziroma, da ima dovoljenje za sodelovanje s strani vlade Republike Slovenije.
II. CILJI IN NALOGE DRUŠTVA
7. člen Temeljni cilji oz. naloge društva so naslednje:
1. prizadevanje za izgradnjo zavetišča za zapuščene živali in iskanje novih lastnikov za zapuščene živali, 2. seznanjanje ožje in širše javnosti s področjem zaščite živali in z različnim izobraževanjem vzgajanje pravilnega odnosa do živali, 3. pridobivanje novih članov, zlasti med mladino, 4. skrb za zagotovitev finančnih sredstev, ki so potrebna za izvrševanje nalog društva, 5. prirejanje dobrodelnih prireditev v korist zapuščenih živali, 6. sprejemanje pisnih in ustnih prijav o mučenju živali, evidentiranje prijav, preverjanje le-teh na terenu in po potrebi prijava kršitve ustreznim organom, 7. seznanjanje ožje in širše javnosti s svojim delom, 8. navezovanje in vzdrževanje stikov s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, 9. opravljanje drugih nalog, ki jih določi občni zbor s programom dela in so vezane na izvedbo temeljnih ciljev društva.
Kot mučenje živali se šteje: - opustitev oskrbe živali s hrano, pitno vodo in zavetjem ter vsako zanemarjanje živali, - omejitev gibanja živali v takšni meri, da ji povzroča trpljenje in bolečine in ji onemogoča počitek, - nakladanje, razkladanje, prevažanje in prenašanje živali na način, ki ji povzroča bolečine in poškodbe, - opustitev nege in zdravljenja bolne živali, opustitev humane usmrtitve živali, ki je neozdravljivo bolna ali poškodovana, - dresiranje živali pri športu, tekmovanjih, razstavah, cirkusih, snemanju filmov in drugih prireditvah na način, ki živalim povzroča strah in bolečine, - izvajanje poskusov na živalih v znanstveno – raziskovalne ali v izobraževalne namene na način, ki jim povzroča trpljenje, trajne poškodbe ali smrt, - opustitev predhodnega omamljanja živali pred izvajanjem poskusov, ki bi lahko živali povzročili trpljenje, - lov na živali s sredstvi in na način, ki jim povzročajo trpljenje in jih ne usmrtijo v trenutku, - vsako drugo mučenje, preobremenjevanje in siljenje k delu bolne živali, vsako pretepanje, suvanje, mečkanje posameznih telesnih delov živali in podobno, - obredno klanje živali.
III. ČLANSTVO
8. člen Članstvo v društvu je prostovoljno. Član društva je lahko vsak državljan Republike Slovenije, ki sprejme ta statut in se ravna po njegovih določilih. V ta namen poda pisno pristopno izjavo in plača članarino. S podpisano pristopno izjavo član privoli, da se njegovi osebni podatki lahko uporabljajo za potrebe dejavnosti društva. Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan. Mladoletnik od 7. do dopolnjenega 18. leta starosti lahko vstopi v društvo na podlagi pisnega soglasja njegovega zakonitega zastopnika. Društvo ima poleg rednih tudi častne, podporne člane in sponzorje. Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva in zavetišča za zapuščene živali. Naziv podeljuje občni zbor na predlog izvršnega odbora. Častni član prejme ustrezno listino in ne plačuje članarine, ima pa enake pravice kot redni člani društva. Naziv častnega člana se lahko podeli tudi nečlanu, vendar le – ta nima pravice odločanja v organih društva. Podporni člani društvu na različne načine pomagajo in njegovo delovanje podpirajo materialno in moralno. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki lahko društvu pomagajo materialno, moralno ali kako drugače. Podporni člani in sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja in ne plačujejo članarine.
9. člen Pravice članov društva so: - da volijo in so izvoljeni v organe društva, - da s svojim delom aktivno prispevajo k razvoju dejavnosti društva, - da predlagajo vsebino dela v organih društva, - da so seznanjeni s programom in finančno-materialnim poslovanjem društva, - da nadzorujejo delo organov društva.
10. člen Dolžnosti članov društva so: - da v društvu aktivno delujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva, - da se pri svojem delu ravnajo po tem statutu in drugih aktih društva ter veljavni zakonodaji, ki ureja področje zaščite živali, - da spoštujejo temeljna etična načela in organizacijska pravila društva, - da ukrepajo v primerih slabega ravnanja z živalmi in se zavzemajo za zaščito živali pred vsakovrstnim trpljenjem, - da pridobivajo nove člane, - da redno plačujejo članarino, - da varujejo ugled društva, - da skrbijo za prostore društva in druga sredstva s katerimi društvo razpolaga.
11. člen Članstvo v društvu preneha: - s prostovoljnim izstopom, - z izključitvijo, - s smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz društva tako, da poda pisno izjavo o izstopu. Članstvo preneha z dnem, ko društvo prejme pisno izjavo o izstopu. Člana izključi iz društva izvršni odbor, če kljub opominu ne poravna članarine v tekočem letu do izteka koledarskega leta. Član se izključi iz društva tudi, če grobo krši dolžnosti iz tega statuta ali če zavestno ravna proti ciljem in interesom društva. O izključitvi odloča častno razsodišče.
Člane organov društva, navedenih pod tč. 2 – 4, voli občni zbor za mandatno dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.
Občni zbor
13. člen
Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge organe društva. Sestavljajo ga vsi redni in častni člani društva. Sestaja se najmanj enkrat letno, da sprejme zaključni račun, finančni načrt in program dela društva. Sklicuje ga predsednik društva. Če ga ta ne skliče, ga lahko skliče upravni odbor na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva.
Izredni občni zbor se skliče samo po potrebi in sklepa le o zadevah, za katere je bil sklican. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca potem, ko je prejel tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor polovica članov društva.
Sklic občnega zbora mora biti objavljen z dnevnim redom najmanj osem dni pred dnevom, za katerega je sklican.
14. člen
Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov.
Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen (ni prisotna polovica članov), se začetek zbora preloži za 30 minut, nakar je zbor sklepčen, ne glede na število prisotnih članov.
Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov. Način glasovanja določi občni zbor na sami seji.
Ko se glasuje o razrešnici organov društva, o tem ne glasujejo člani organov društva, za katere razrešitev se glasuje.
15. člen
Občnemu zboru poleg rednih članov, častnih in podpornih članov ter predstavnikov sponzorjev lahko prisostvujejo vsi občani, ki želijo biti povezani z delom društva, vendar o sprejemu sklepov odločajo samo redni člani društva.
16. člen
Občni zbor do izvolitve delovnega predsedstva vodi predsednik društva oz. njegov sklicatelj. Delovno predsedstvo sestavljajo 3 člani: predsednik, zapisnikar in overitelj zapisnika.
17. člen
Naloge občnega zbora:
q sklepa o dnevnem redu občnega zbora,
q sprejema statut in druge akte društva, jih spreminja in dopolnjuje,
q sprejema program dela društva,
q obravnava in sklepa o poročilu dela društva,
q neposredno voli in razrešuje člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
q odloča o letni višini članarine,
q sprejema finančni načrt in zaključni račun društva,
q odloča o prenehanju ali združitvi društva,
q podeljuje priznanja društva in potrjuje častne člane društva na predlog upravnega odbora,
q obravnava druge zadeve društva.
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelj zapisnika.
Upravni odbor
18. člen
Upravni odbor je operativno vodstvo društva, ki opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno – tehnične zadeve.
Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, zato opravlja naloge, ki mu jih le – ta naloži in zadeve, ki po svoji naravi sodijo v njegovo delovno področje. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.
Upravni odbor sestavlja 6 članov: predsednik, tajnik in blagajnik društva ter trije člani društva. Predsednika, tajnika in blagajnika društva izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe na svoji 1. seji.
19. člen
Naloge upravnega odbora:
q pripravi predlog statuta in drugih splošnih aktov društva ter skrbi za njihovo izvajanje,
q pripravi predlog programa dela društva in skrbi za njegovo uresničevanje,
q pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa društva in ga predlaga občnemu zboru v potrditev,
q skrbi za zakonitost dela društva,
q skrbi za obveščenost članov društva,
q vodi evidenco članov društva,
q iz vrst članov imenuje po potrebi projektne skupine za izvedbo določenih nalog,
q skrbi za ustanavljanje in delovanje sekcij društva,
q predlaga podelitev priznanj članom društva in predlaga častne člane društva,
q upravlja s premoženjem društva,
q predlaga letno višino članarine,
q opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občni zbor in ki smiselno sodijo v njegovo pristojnost.
20. člen
Upravni odbor upravlja društvo med dvema občnima zboroma. Sestaja se praviloma 4x letno, mora pa se sestati najmanj enkrat letno, da pregleda in oceni delo društva, pripravi poročilo o opravljenem delu ter pripravi predlog programa dela in finančni načrt.
Seje sklicuje in vodi predsednik, v primeru njegove zadržanosti pa tajnik društva.
21. člen
Upravni odbor veljavno sklepa, če seji prisostvuje več kot polovica članov, sklepi pa so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov.
Na sejah upravnega odbora so lahko po potrebi ali na lastno željo navzoči tudi vodje projektnih skupin kot tudi ostali vabljeni člani društva, ki pa na sejah nimajo pravice odločanja.
Na vse seje upravnega odbora mora biti vabljen tudi predsednik nadzornega odbora. Njegov glas je svetovalne narave in nima pravice odločanja.
22. člen
O sejah upravnega odbora se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik oz. pooblaščena oseba, ki je vodila sejo in tajnik.
Zapisnik se prebere na naslednji seji, nakar upravni odbor sklepa o njegovi potrditvi.
Upravni odbor mora z objavo zapisnika seje na oglasni deski seznaniti člane društva s sprejetimi sklepi.
Nadzorni odbor
23. člen
Nadzorni odbor je nadzorni organ društva, ki spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva med dvema občnima zboroma ter opravlja stalni nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.
Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani: predsednik, namestnik predsednika in en član društva. Predsednika in namestnika nadzornega odbora izberejo člani nadzornega odbora izmed sebe.
Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, mora pa se sestati najmanj enkrat letno, da pripravi poročilo za občni zbor. Nadzorni odbor veljavno sklepa, če sta prisotna vsaj dva člana in če za sprejem sklepa glasujeta oba člana.
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani izvršnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se sej izvršnega odbora, zato so nanje tudi redno vabljeni.
Častno razsodišče
24. člen
Častno razsodišče odloča na prvi stopnji o kršitvi dolžnosti članov društva (neizpolnjevanje sklepov organov društva, neizpolnjevanje zadolžitev in funkcij v društvu), neizpolnjevanju temeljnih etičnih načel, organizacijskih pravil in drugih splošnih aktov društva ter o delovanju, ki je v nasprotju z interesi in cilji društva. In dejanjih, ki škodujejo ugledu društva.
25. člen
Častno razsodišče sestavljajo 3 člani: predsednik, namestnik predsednika in en član društva. Predsednika in namestnika predsednika častnega razsodišča izberejo člani častnega razsodišča izmed sebe.
26. člen
Častno razsodišče lahko izreče članom društva naslednje ukrepe: opomin, javni opomin in izključitev.
Predlog za začetek postopka pred častnim razsodiščem poda predsednik društva. Častno razsodišče pa lahko prične postopek tudi na predlog nadzornega odbora ali člana društva.
Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico do pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski organ v roku 15 dni.
O pritožbi zoper odločbo častnega razsodišča odloča občni zbor na svoji prvi seji. Odločitev občnega zbora je dokončna.
Predsednik društva
27. člen
Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi v državi in v tujini, odgovoren je za uresničevanje sprejetega programa, odgovoren pa je tudi za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije: V njegovi odsotnosti ga po njegovem pooblastilu nadomešča in zastopa tajnik društva.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in zastopnik društva. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in občnemu zboru.
Tajnik društva
28. člen
Tajnik društva skrbi za organizacijske, upravne in administrativne zadeve ter za koordinacijo med organi društva.
Naloge opravlja po sklepu občnega zbora, upravnega odbora in po nalogu predsednika društva.
Za svoje delo je tajnik društva odgovoren upravnemu odboru in občnem zboru.
Blagajnik društva
29. člen
Blagajnik društva skrbi za finančno in materialno poslovanje društva. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru, ki mu redno poroča o finančnem poslovanju društva in občnem zboru, ki mu o svojem delu poroča enkrat letno.
Projektne skupine in sekcije društva
30. člen
Za izvedbo posameznih nalog društva lahko upravni odbor imenuje projektno skupino, ki jo praviloma sestavljajo člani društva. Če je naloga takšne narave, da med člani za njeno izvedbo ni ustreznih strokovnjakov znotraj društva, se v projektno skupino lahko imenujejo tudi zunanji člani. Projektna skupina preneha z delom, ko je dokončana naloga za katero je bila ustanovljena.
Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Te predstavljajo obliko dela društva v določeni sredini (npr. v izobraževalnih ustanovah kot so vrtci, šole ipd.). Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Za svoje delo je odgovorna upravnem odboru društva.
Tako projektne skupine kot sekcije društva niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva.
V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA
31. člen
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:
q s članarino,
q z lastno dejavnostjo in iz naslova materialnih pravic,q z darili in volili,
q s prispevki donatorjev in sponzorjev,
q iz javnih sredstev,
q iz drugih virov.
Društvo razpolaga s svojimi sredstvi v mejah finančnega načrta, ki ga sprejme občni zbor.
Morebitni presežki prihodkov po zaključnem računu se v naslednjem letu prenesejo za izvajanje osnovne dejavnosti društva. Vsaka delitev premoženja med člane društva je nična.
O nakupu in prodaji oz. oddaji premoženja društva v obliki nepremičnin odloča občni zbor na predlog upravnega odbora.
32. člen
Materialno in finančno poslovanje društva se vodi v skladu z računovodskimi standardi za društva, vodi jih blagajnik.
Materialna in finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega poslovanja.
33. člen
Finančno poslovanje društva poteka preko žiro računa.
34. člen
Za opravljanje računovodskih, knjigovodskih, administrativnih in upravnih nalog se lahko pridobi zunanje sodelavce.
35. člen
Odredbodajalec društva je predsednik, v njegovi odsotnosti pa tajnik.
36. člen
Finančno poslovanje društva je javno, na vpogled vsakemu članu društva.
VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
37. člen
Društvo lahko preneha:
q s sklepom občnega zbora z voljo večine prisotnih članov,
q z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom.
Sklep o prenehanju mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Morebitna proračunska sredstva se vrnejo v proračun.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Društvo ima lahko še druge splošne akte, ki so v skladu z zakonom in tem statutom.
Splošne akte društva sprejema in potrjuje upravni odbor društva.
39. člen
V primeru izrednih razmer deluje društvo po navodilih upravnega odbora društva.
40. člen
Ta statut je sprejet in se uporablja od dne, ko ga na ustanovnem občnem zboru sprejme najmanj z zakonom določeno število ustanoviteljev društva. Veljati pa začne z dnem vpisa društva v register društev pri Upravni enoti Kočevje.
